ZA OBISKOVALCE

 Doživite 47. Ribniški semenj z nami

Sejemsko dogajanje je prvovrstno celodnevno druženje, kjer se prepletajo družabnost in poslovni ter trgovski odnosi, prednostno pa tudi prikazujemo znanje naših priznanih rokodelskih mojstrov in opominjamo na njihovo pomembno družbeno in gospodarsko vlogo.

Ribniški semenj je prav zato etnološka posebnost v slovenski deželi, ki ji po številu razstavljavcev in velikosti odprtega sejemskega prostora gotovo ni nobena druga primerljiva.

Semenj nikoli ni isti, saj sejemskega vrveža ne morete poustvariti, marveč se rojeva vedno znova in znova drugačen, vendar ohranja svoj šarm. Z njim vsako leto prepriča več kot 30.000 obiskovalcev.

 

ŽIVI
ROKODELSKI
PRIKAZI

NAŠA
KULTURA

FINA
KULINARIKA

LUŠTNA
ZABAVA

ŽIVI
ROKODELSKI
PRIKAZ

Semenj je v njegovem osrednjem delu s prikazi dela rokodelcev videti kot pravi muzej na prostem oziroma živi muzej. Na ta način dokazujemo, da s to dolgoletno tradicijo tu še vedno živimo in jo poskušamo predajati naprej mladim rodovom. Ribniški rokodelci svoje obrti prikazujejo na Škrabčevem trgu, ostale rokodelce pa je moč najti na dvorišču Rokodelskega centa.

NAŠA
KULTURA

Na sejmu se pokaže naša raznovrstnost in družbena vključenost, saj se povežemo z društvi, interesnimi skupinami, kulturniki, posamezniki in z institucijami, ki ta dan omogočajo brezplačne oglede muzejskih razstav. S sejemsko povorko opozorimo na našo dediščino in skozi dan široko odpremo vrata svobodnemu in ustvarjalnemu duhu.

FINA
KULINARIKA

Izbrana kulinarična ponudba sledi našim smernicam, da bi bila sejemska ponudba celovita. Tako tudi sami spodbujamo in iščemo ponudnike tradicionalnih lokalnih in slovenskih jedi, ki sejemski dan dopolnijo z izjemno pomembnim delom naših življenj – s hrano. Na semnju vas bo zagotovo na vsakem koraku spremljal vonj okusnih jedi.

LUŠTNA
ZABAVA

Sejemski dan je prežet z glasbo, s prireditvami in koncerti. Suhorobarske igre so preplet znanja in veščin, ki jih tekmovalne skupine kažejo na grajskem odru – slednjega nato zavzamejo mnoga lokalna društva. Ob 16. uri na grajskem odru nato zazveni osrednji koncert z atraktivnimi glasbenimi izvajalci. Koncert pa še ne pomeni konec semanjega dneva, saj se glasbeno dogajanje odvija od jutra do pozne noči.

vre, vre vre

Tradicija že od leta 1976

Saj poznate tisto znamenito ribniško: Vre, vre, vre, mi smo Ribn’čanje? Že od leta 1976, ko se je saga o ribniškem semnju suhe robe in lončarstva začela, jo pojejo ob odprtju in naznanjajo tradicijo, ki ji v etnološkem smislu menda nihče ni kos. Kajti na ribniškem trgu in vseh stranskih ulicah se na prvo nedeljo v septembru vedno zgodi enako: mesto preplavijo izdelovalci izvirnih domačih rokodelskih obrti, pridružijo se jim tudi mojstri raznih slovenskih starih in sodobnih umetnostnih obrtniških vej, za zabavno nakupovanje pa skrbijo še ponudniki vseh mogočih storitev. Tako semenj postane pisan in živ, z več kot tristo stojničarji, obiskovalci pa se štejejo v deset tisočih.

Turistično-etnološka prireditev Ribniški semenj je nastala kot spodbuda nadaljnjemu razvoju ribniških domačih obrti, ki jih je v obdobju po drugi svetovni vojni resno načel čas modernizacije. Konkretni poskusi, da bi oživili domačo obrt, so se v Ribnici pojavili že v 60. letih 20. stoletja z muzejsko razstavo Suha roba in lončarstvo in odprtjem trgovine Spominkarstvo z leseno in lončeno robo. Leta 1967 je v okviru tedna muzejev v ribniškem gradu potekal t. i. muzej na prostem; obiskovalci so lahko videli, kako pred njihovimi očmi nastajajo suhorobarski in lončarski izdelki, ter jih na tem mestu tudi kupili. Razstava je bila zelo dobro obiskana. Avtor prispevka v Dolenjskem listu se je spraševal: »Vsi so pohvalili novo prireditev, ki bi lahko postala stalna. Zakaj ne bi v Ribnici imeli svojega sejma, kjer bi lahko kupili vse vrste ribniške suhe robe in lončarije?«

Devet let kasneje je bil v Ribnici organiziran prvi sejem, glavno organizacijo sejma je prevzelo Turistično društvo Ribnica. V zapisniku društva iz leta 1976 je predsednik Andrej Klemenc zapisal, da je sejem potreben, ker je potrebno napeti vse moči, da se suhi robi in lončarstvu pomaga … da pri tem ne smemo biti ne pripravljeni, brezbrižni in čakati na pomoč od drugje, ampak se moramo potruditi in dati vse od sebe, da »nam leske ne usahnejo in ožage ne ugasnejo«.

V ideji ribniškega sejma, ki je nastajala več let, je združena dediščina ribniških sejmov in domače obrti. Že ob prvem sejmu, ki je bil leta 1976, so organizatorji zapisali, da gre za tradicionalno prireditev in res se je z voljo in pripravljenostjo ljudi, ki so vneto sodelovali vsa ta leta, ohranjal sejem živ in se tako hitro približuje svoji 50-letnici.